Cene gnojil še višje. Kako to vpliva na pridelek in cene hrane pri nas?

Vojna na Bližnjem vzhodu močno vpliva na podražitve pri nas: ne rastejo le cene goriv, ampak tudi umetnih gnojil. Te so bile visoke že od začetka vojne v Ukrajini.

Proizvodnja dušičnih gnojil je energetsko potratna in temelji na zemeljskem plinu. Okrog 30 odstotkov izvoza proizvedejo države Perzijskega zaliva, predvsem Savdska Arabija in Katar. Ker je ladijski promet skozi Hormuško ožino močno omejen, se kmetje ne soočajo zgolj z visokimi cenami, ampak tudi z negotovostjo dobav gnojil.

Kako bi to lahko vplivalo na pridelek in cene hrane pri nas?

Težave že pred vojno

Slovenski kmetje se že soočajo z zamudami pri dobavi dušikovih gnojil.

"Smo v času intenzivne poljedelske pridelave, ko je glavnina porabe teh gnojil. Nekateri kmetje imajo zaloge, drugi nabavljajo sproti," razmere opisuje vodja kmetijskih svetovalcev na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota Boštjan Ferenčak. Težave z dobavami trajajo že dva meseca.

Zapletati se je začelo še pred napadom ZDA na Iran. Sredi februarja je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozorila na "dramatičen padec uvoza dušičnih gnojil" po začetku izvajanja mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah.

"Po uradnih podatkih Evropske komisije je uvoz dušičnih gnojil v EU januarja 2026 znašal le 179.877 ton, kar pomeni več kot 80-odstotni upad v primerjavi z januarjem 2025 in padec na manj kot 16 odstotkov običajne ravni," so izpostavili pred mesecem dni in posvarili, da to pomeni "resno tveganje za stabilnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost".

Cene gnojil rastejo že nekaj mesecev

V Sloveniji ni tovarn, ki bi proizvajale mineralna gnojila, so pa te v bližnji Avstriji, na Madžarskem, Slovaškem, Češkem in Poljskem. Toda podražitev zemeljskega plina pomeni podražitev proizvodnje tudi v naši soseščini, ne le na Bližnjem vzhodu.

Cene gnojil rastejo že nekaj mesecev, po začetku vojne pa so močno poskočile.

"Odstotek podražitve je odvisen od vrste gnojila, nekatera, na primer urea, so se podražila za več kot 30 odstotkov," podatke navaja Ferenčak.

"Če kmet ne more pravočasno pognojiti, ima to seveda vpliv na znižanje pridelka. Medtem ko s fosforjem in kalijem lahko gnojimo na zalogo, moramo z dušikom dognojevati sproti v več odmerkih," pravi Ferenčak. "To pomeni, da odmerkov ne moremo zmanjšati oziroma če jih, se to neposredno odrazi na znižanju pridelka," pojasnjuje. Brez gnojil bi bilo pridelka vsaj pol manj.

Kaj lahko storijo kmetje?

"Na živinorejskih kmetijah naj v čim večji meri uporabijo organska gnojila, ki jih imajo na razpolago, kot so hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica, kompost …" svetuje Ferenčak. Ob tem dodaja, da je treba organska gnojila po nanosu hitro zadelati v tla, da je izguba hranil čim manjša.

"Če nam kolobar dopušča, lahko del površin zamenjamo s stročnicami, kot sta soja ali krmni grah, saj si te rastline del dušika proizvedejo same oziroma ga vežejo iz zraka," še predlaga Ferenčak. "Seveda pa moramo imeti primerne površine za gojenje teh kultur, to je ustrezen pH, zahtevajo pa tudi dobro kvaliteto zemljišč, da uspevajo," dodaja.

Če se bodo težave z dobavo dušičnih gnojil nadaljevale, pa bo treba v kolobar v čim večji meri, kot glavni ali naknadni posevek, vključevati metuljnice, pravi kmetijski svetovalec. "Del dušika lahko nadomestimo oziroma vnesemo v tla preko teh rastlin, toda tak ukrep bo učinkoval šele za naslednjo sezono. Za trenutne poljščine, za letošnjo sezono, pa to ne pride v poštev," pravi.

Jasno je, da visoke cene gnojil bistveno podražijo kmetijsko proizvodnjo. "Ne vemo pa, po kakšnih cenah bomo jeseni lahko prodajali pridelke, ali bodo te cene pokrile proizvodne stroške," še dodaja Ferenčak.

Dražja gnojila, manj gnojenja

Da bo zaradi podražitev gnojenje bolj "racionalno", pravi predsednik KGZS Jože Podgoršek. "Z vsako dobavo se cene zvišujejo. Kot kaže, se približujemo situaciji iz leta 2022," opisuje razmere.

"Ta podražitev bo pomenila, da bodo kmetje dognojevali z dušičnimi gnojili na podlagi dejanskih potreb, ki jih lahko ugotovijo s hitrimi nitratnimi testi, na podlagi strokovnih izhodišč in konkretnih potreb rastlin," pojasnjuje.

Toda prostora za prilagoditve je malo. V slovenskem kmetijstvu se je namreč v zadnjih letih poraba gnojil že precej zmanjšala, kot kažeta spodnja grafa iz publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji.

"V obdobju med letoma 2021 in 2023 se je poraba dušika občutno znižala, predvsem zaradi visokih cen energentov, rasti stroškov pridelave in negotovosti na trgih, leta 2024 pa se je le rahlo stabilizirala, vendar ostala pod predkriznimi ravnmi," so izpostavili na KGZS. Novi padec dostopnosti gnojil zato ne pomeni postopnega prilagajanja praks, ampak realno tveganje za zmanjšanje pridelave hrane in dodatno poslabšanje ekonomskega položaja kmetij, so opozorili.

"Vsaka podražitev zagotovo zmanjša porabo gnojil. Deloma se to, zlasti pri žitih in klasičnih poljščinah, pozna pri zmanjšanju pridelka, torej tudi samooskrbe," je jasen Podgoršek, ki pričakuje, da se bo kriza na trgu gnojil še stopnjevala.